Zvočno delo Duh dreves | Dotik razmišlja o življenju drevesa, domneva o njegovi akustični razsežnosti in raziskuje interakcijo posameznega dela rastline s kolonijo organizmov ter biotsko skupnostjo gozda. Zvočni posnetki dajo glas obstoju drevesa v njegovih letnih in življenjskih ciklih, ki se začnejo in končajo v tišini. V tišini, ki napoveduje spomladanski ponovni zagon pretoka sokov, in v tišini uničenja, ki ga povzročajo podnebne spremembe, suša in požari.

Avtor se osredotoči na dotik, dotik kot izraz resnične skrbi in zavedanja sobivanja z rastlinami, ter na uničevalni dotik okoljske devastacije. Zvoki dotikanja drevesnega debla, drgnjenja vej med seboj, drobljenja odstopljene skorje, šumenja listja, prasketanja dreves v vetru, vode, ki namaka korenine, akustično potovanje skozi telesni obstoj drevesa. Vse do lomljenja vej, padca drevesa in požara, kot opozorilo na prihajajočo sušo, ki je za gozdni habitat vedno hud udarec. Kompozicija iz posnetih in obdelanih zvokov drevesa, nastalih znotraj organizma ter ob dotiku človeka ali okolja, gradi čustveno in dramatično pripoved, nasičeno z naravnimi in ojačanimi zvoki, ki se prepletajo in zlivajo. Dinamična osemkanalna postavitev poslušalko in poslušalca potegne v samo središče zvočnega dogajanja. Instalacija prikazuje, raziskuje in beleži spremembe električne prevodnosti, ki so posledica intenzivnega sušenja posameznih »drevesnih piškotov«, to je prečnih rezin debla, ter parametre prek toplotnih, električnih in oscilacijskih senzorjev ter pretvornikov prevaja v vizualne in zvočne oblike. Rezinam se med sušenjem pojavijo razpoke. Naselijo jih mikrobi, plesen in glive, v procesu razkroja pa spreminjajo svoje oblike. Simbolno nas te novonastale drevesne strukture soočijo s pomanjkanjem vode in vlage.